Mahnič bi predsednici republike odvzel dostop do obveščevalnih poročil, obtožuje jo sodelovanja z rusko vohunsko mrežo

Poslanec SDS Žan Mahnič je na vlado naslovil poslansko pobudo, da naj Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova), Obveščevalno varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS MORS) in druge službe takoj prenehajo s posredovanjem obveščevalnih in varnostnih poročil predsednici republike Nataši Pirc Musar in njenemu uradu.

Kot razlog za to je Mahnič na omrežju X navedel sum, da predsednica republike "sodeluje z rusko vohunsko mrežo". V svoji pobudi je zapisal, da je Pirc Musar po javno objavljenih podatkih s svojo dolgoletno prijateljico Viktorijo Krivolucko med letoma 2015 in 2022 večkrat potovala v Moskvo oziroma Sankt Peterburg. Pri tem po njegovih navedbah še posebej izstopa potovanje konec decembra 2021 in v začetku januarja 2022, torej le nekaj tednov pred začetkom ruske agresije na Ukrajino.

Kot je poudaril Mahnič, dodatna vprašanja odpira podatek, da naj bi bil z nekdanjim naslovom Krivolucke v mestu Krasnojarsku v Sibiriji povezan Roman Jeglič, ki je bil po osamosvojitvi namestnik direktorja takratne Varnostno-informativne službe (VIS), kasneje pa je deloval v Rusiji.

"Urad predsednice je potrdil, da je Nataša Pirc Musar Romana Jegliča v preteklosti srečala," je zapisal Mahnič. Ta njegova navedba sicer ne drži, v uradu predsednice so včeraj izrecno navedli, da "predsednica Jegliča osebno ne pozna in ga ni nikoli spoznala". "Enako velja tudi za predsedničine najbližje," so še izpostavili. Da Mahnič "laže kot ponavadi", je na omrežju X zapisal svetovalec predsednice republike Nejc Šporin.

Mahnič: Sumimo lahko, da je predsednica povezana z rusko vohunsko mrežo

Vendar pa Mahnič ocenjuje, da so navedene okoliščine "dovolj resne, da zahtevajo ustrezno protiobveščevalno-varnostno presojo, saj lahko utemeljeno sumimo, da je predsednica republike povezana z vohunsko mrežo Ruske federacije na evropskih tleh". Te navedbe v uradu predsednice republike odločno zavračajo, podrobnejši odgovor pa bodo še posredovali.

Mahnič je med drugim izpostavil, da je predsednica republike vrhovna poveljnica obrambnih sil in da se pri opravljanju funkcije lahko seznanja z najobčutljivejšimi tajnimi in obveščevalnimi podatki Republike Slovenije in njenih zaveznikov "brez običajnega dovoljenja".

"V času, ko je Republika Slovenija članica zveze Nato in Evropske unije ter ko Ruska federacija predstavlja eno ključnih protiobveščevalnih groženj evropskemu prostoru, mora država pri varovanju svojih in zavezniških tajnih podatkov ravnati po načelu največje previdnosti," je navedel poslanec SDS.

Vladi zato predlaga, da naj Sovi, OVS MORS in drugim varnostnim organom naroči, da naj takoj prenehajo s posredovanjem obveščevalnih in varnostnih poročil Pirc Musar in njenemu uradu. Ob tem je pozval vlado, da naj pristojnim in varnostnim organom predlaga, da v okviru zakonskih pristojnosti opravijo "protiobveščevalno-varnostno presojo javno razkritih okoliščin, povezanih s predsednico republike, njenimi potovanji v Rusko federacijo ter njenimi stiki in stiki oseb iz njenega neposrednega kroga z osebami, ki bi lahko predstavljale varnostno tveganje".

Vlado je še pozval, da naj skupaj z uradom za varovanje tajnih podatkov preveri, ali sedaj veljavna zakonodaja zagotavlja zadostne varnostne mehanizme tudi v primeru "varnostnih zadržkov" pri najvišjih državnih funkcionarjih, ki imajo dostop do tajnih podatkov brez dovoljenja, ter po potrebi pripravi spremembe zakona.

"Pri varovanju tajnih podatkov Republike Slovenije in naših zaveznikov ne sme biti političnih izjem. Dokler okoliščine niso ustrezno preverjene, mora imeti zaščita nacionalne varnosti prednost pred dostopom predsednice republike do najobčutljivejših informacij države in njenih zaveznic, ki bi jih predsednica potencialno lahko delila z Rusko federacijo," je dodal Mahnič.

Urad predsednice: Za vprašanja nacionalne varnosti je pristojna Sova

O preteklosti Krivolucke in njenih povezavah z Jegličem je včeraj v sodelovanju z avstrijsko tiskovno agencijo APA pisal časnik Dnevnik. Krivolucka je dolgoletna prijateljica Nataše Pirc Musar, ki je bila skupaj s predsednico udeležena v nedavni prometni nesreči v predoru Kastelec.

Dnevnik in APA sta poročala, da je bila Pirc Musar s Krivolucko od leta 2015 v Rusiji sedemkrat, nazadnje sta v Moskvi skupaj pričakali novo leto 2022. To je bilo torej le slaba dva meseca pred začetkom ruske vojaške agresije na Ukrajino, a takrat proti Rusiji še ni bilo uvedenih mednarodnih sankcij.

Urad predsednice je včeraj pojasnil, da so takoj po prejemu vprašanj avstrijskega novinarja o zadevi obvestili Sovo. Po naših informacijah naj bi jih začudilo, od kod avstrijskemu novinarju podatki, ki bi lahko nakazovali, da je Pirc Musar spremljala katera od tujih obveščevalnih služb.

V uradu Pirc Musar so poudarili, da je bila Krivolucka pred podelitvijo slovenskega državljanstva tudi ustrezno varnostno preverjena. Če bi bila pri njej "ugotovljena varnostna tveganja, ki bi predstavljala oviro za sprejem v slovensko državljanstvo, tega leta 2016 ne bi smela pridobiti", so navedli.

Izpostavili so še, da Pirc Musar od nastopa mandata predsednice republike konec decembra 2022 od pristojnih služb ni prejela nikakršnega opozorila, informacije ali ocene, da bi v zvezi s Krivolucko obstajali sumi nedovoljenega delovanja oziroma kakršnokoli varnostno tveganje za Republiko Slovenijo.

"Če bi pristojne službe takšno tveganje zaznale, potem bi pričakovali, da bi bila predsednica o njem ustrezno obveščena. Ker ni bila, lahko sklepamo, da takšna tveganja ne obstajajo," so navedli v uradu predsednice.

Ob tem so dodali, da na vprašanja glede nacionalne varnosti, morebitnega delovanja tujih obveščevalnih služb v Sloveniji in opravljenih varnostnih preverjanj odgovore lahko poda samo Sova.

Krivolucka trdi, da nikoli ni sodelovala s tujimi obveščevalnimi službami

Viktorija Krivolucka je za POP TV včeraj zavrnila navedbe, da bi sodelovala s tujimi obveščevalnimi službami. "Zaradi lažnih namigov v nekaterih medijih jasno povem, da s tujimi obveščevalnimi organizacijami nikoli nisem sodelovala. Tako pisanje me je zelo prizadelo," je poudarila Krivolucka.

Potrdila je, da sta bila z Romanom Jegličem nekaj let par, v času, ko sta oba delala za predstavništvo slovenskih podjetij v Krasnojarsku. Skupaj sta tam nekaj časa tudi živela. "Takrat nisem poznala njegove preteklosti, saj mi o tem ni nič povedal. Z Jegličem že vsaj 15 let nimam nobenega stika," je zapisala Krivolucka.

V predsedničinem uradu so potrdili, da je bila Pirc Musar seznanjena, da sta bila Krivolucka in Jeglič v preteklosti par, po vedenju predsednice pa že več kot 15 let nimata nobenih stikov.

Brejcu se ne zdi verjetno, da bi šel Jeglič v Rusijo zaradi stikov z ruskimi obveščevalci

Dnevnik je spomnil, da naj bi leta 1988 prav Jeglič podpisal ovadbo, ki je privedla do aretacije sedanjega premierja Janeza Janše v aferi JBTZ. Leta 1993 je Jeglič s pismom tedanjemu premierju Janezu Drnovšku povzročil odmeven škandal, zaradi katerega je bil Miha Brejc razrešen s čela takratne VIS.

V 90. letih se je Jeglič zapletel v afero s piramidnim sistemom, nato pa pobegnil v Rusijo in v sibirskem Krasnojarsku postal predstavnik Gorenja. Po informacijah Dnevnika je pridobil tudi rusko državljanstvo. Brejc je za omenjeni časnik dejal, da se mu ne zdi verjetno, da bi Jeglič odšel v Rusijo, "ker bi imel morebiti stike s tamkajšnjimi varnostno-obveščevalnimi službami".

Dnevnik je sicer priznal, da neposrednih dokazov o kakršnihkoli povezavah Jegliča z ruskimi obveščevalnimi službami v razkritih bazah podatkov ni mogoče najti. Jih pa preseneča to, da je v njih na voljo tako malo informacij o nekdanjem slovenskem obveščevalcu, ki ima očitno tudi rusko državljanstvo.

V uradu predsednice pa zavračajo namige, da bi bili obiski Pirc Musar v Rusiji sporni. Kot so zapisali, predsednica ni nikoli skrivala svojih zasebnih potovanj, ki so eden od njenih hobijev. "Pred nastopom funkcije je obiskala več kot 80 držav sveta, nekatere tudi večkrat. Med njimi je bila tudi Rusija, ki jo je vedno obiskala zasebno kot turistka, skupaj z družino ali prijatelji." Zavrnili so tudi "poskus, da bi se danes iz javno znanih zasebnih turističnih potovanj ustvarjalo namige o drugačni naravi teh obiskov".